
Vedno ko se hočem usesti
Na svoje mesto pod soncem
Se zoblači
In vedno ko vržem kocko
Se pokažejo samo številke ena dve in tri
Kot amaterski arheolog
Ki je ravnokar dobil detektor
Delan prav posebno zanj
Nekje v romuniji
Kopljem po sebi
Nekoč je na označeni lokaciji
Rešil zavrženo mačko
Čez čas se je vrnil na isto mesto
Kopal je in kopal
Detektor je piskal
On je pa zavriskal
Kajti med zemljo na dlani se je svetil
Redek zlatnik iz rimskega časa
Nagrada pravi
Nikoli ne kopljem pregloboko
Da ne bi preveč sebe izkopala
Treba je imeti mero paziti na globino
V kateri se sliši tista tiha vriska
Ki dolgo odmeva
Življenju ničesar ne dolgujem
Ono mirno odvrne da tudi meni nič ni dolžno
Čisti računi dobri prijatelji
Že dolgo vem, da mi ni treba iti nikamor,
saj bo vse skrito v moji temi
slej ko prej odkrito...
Branka,
lepo si opisala staro modrost:
Lep pozdrav in Srečno!, Dejan
odlična!
jaz bi rekel, da mi življenje ne dolguje niti centa, jaz pa njemu vse. in to danes, ko sem zamorjen. drugače bi kar vriskal al kaj ...
lp, m
Dokler smo - je življenje najboljši prijatelj, zato imejmo z njim čiste račune.
Bravo Branka.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!