nežna ti je pustila oblizniti krvave rane
milosti polna se je bohotila pod baldahinom
z vlažnimi plameni si slastno oblizoval skeleče razjede
s predanimi ugrizi si pečatil harmonijo bolečine
pred spanjem
sta sparjena pila svetlobo ognja
ob razžarjenem kaminu si
iz otrplih prstov srebal zakisano kri
dovolj je bil trenutek nepazljivosti
da si izkoristil piš in jo pahnil
na razbolela kolena
z odporom je goltala slanico blatnega morja
godilo ti je kako je med kolcanjem pela žalostinko
zdaj si tu
na oni strani preliva
pa dvorjani plemeniti kraljici
masirajo vnete dojke
zaplodil si številno zalego
in jo pobrisal na varno
še preden te je utegnila požreti