Molk v tišini
Ne morem opustiti,
čeprav prisegla sem v nebo,
da ljubila več ne bom.
Čustva besede
postavljajo na dvom.
Vem, da tudi tebe
misel o naju včasih odnese,
naj Bog tega
na sodni dan milosti ponese.
Ali ne vidi, da
ostajam v praznini?
Preklet naj bo molk v tišini!
Obdaja me le duh
tvoje bližine.
Pustil si naju,
da ne doseževa gladine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Iris Ivanuša
- 30. 12. 2025 ob 19:34
- Prebrano 109 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 9.12
