Leto jemlje si slovo
Postanem
in še enkrat
v prvo vrsto
na obali
se usedem.
Dih valov
v ritem
svoj ujamem
in kot ptica
v zimskem jutru
preletim nebo.
Vidim
morsko cesto
na gladini.
V modrini njeni
moje se bistri oko.
Sonce vzdiga
svoja krila,
da za hip
postane
mi toplo.
V telesu
mirna
tiha
je praznina.
Leto jemlje
si slovo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Eva Bičič
- 30. 12. 2025 ob 19:02
- Prebrano 130 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 30.16
