otrok sreče
ko zapreš oči
padajo snežinke
in to več nisi ti
sreča se topi v ustih
srečen ker si
otrok izgubljen
jed pozabljena
ker druge ni
ker druge ni
med grobovi
veter te poljubi
in hiša ki sprhni
ko zapreš oči
Ko sneg pobeli vsakdanji prizor postane,
poznana krajina lepota neznane
tišine...Kot otrok sem
oboževal sneženje,
še zdaj ga...
je tako
pa smo vendarle hvaležni za vsak nov dan
ker kako pa bi stvarstvo videlo vse lepote, če ne preko naših oči
ki jih zapremo kot hiše, ko v njih ni več luči
Lpi
Svit, irena, hvala vama. sreče in zdravja v novem letu.
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 29. 12. 2025 ob 01:38
- Prebrano 192 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.95