V LUPINI TIŠINE
Tišina ni praznina
je lupina,
v kateri zveni
še vedno
nerazbit zvok
človeka,
ki se spominja
preteklosti.
Stene šepetajo
z jezikom iz razpok,
ne razumem ga,,
le čutim,
kako moj glas
z drobnimi mislimi
utihne.
Če prisluhnem dovolj,
slišim,
kako molk
z nerazločenimi besedami
raste
iz korenin.
Vse, kar mi ostane,
je pesem
nekega trenutka,
ki ga nisem pozabil.
Lep liričen postanek. Kliče po ponovnemu branju.
LpL
Podčrtanka, kot darilo za Novo leto, za katero se zahvaljujem!
Lp. Žiga Lev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
- 23. 12. 2025 ob 20:30
- Prebrano 187 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 9.41