srce za pesem
včasih
bi rad da spregovoriš
neskončno morje
in sam ne vem zakaj
utihnem
slišim
potem ravnodušnost davna
reče
pusti
to je le pljuskanje vode
severnik
ki hiti z gora
prazen je vsemir
ali je srce
ki ga daješ človek
le slepilo
da je bitje
pred tvojimi vrati
večnost
se obiram
in kdo ve kaj me opominja
si vse prinesel s seboj
in vse izgubil
so stvari
ki jih ne zmorejo besede
in malo je tega kar je ostalo
vran ki se oglaša
zvon jutra
žareče cvetje
ki umira v ekstazi
sladkost teme
božja iskra
plamen
sredi vse pozabe
Na nek način sem v "kletki" telesa zavarovan,
omejen pa slutim brezmejno, da bi odletel v neznano
me je strah, obenem pa vem, da ne pridem nikamor, če...
Iz pjesničke pozicije viđeno ono što jesmo, što nismo, što jesmo i nismo bili i što nikada nećemo razjasniti po mjeri naših želja i u mogućnosti naših traganja i trajanja.
Pozdrav, pjesniče!
mp
Po vsej verjetnosti danes najlepša pesem tukaj. Niti malo pretenciozna a zajame vse, od neba, širjav morja in srca, ki hrepeni. Tudi pozaba ne more vsega lepega izbrisati. To biva v srčiki naše biti.
res, vam hvala. meni se največkrat zdi, da nisem nič povedal. verjetno imam prav. razlage ne spreminjajo sveta. narava kaže, da najprej umrejo šibki. otroci, žene, starci.
kdo bi se ponašal z besedo človek. z vero v svobodo mlatenja prazne slame. komu mar.
sorči.
lp, m
Sorči, ne strinjam se s tabo. Prvič, dobro veš, da si nekaj povedal, pa če si to pri sebi osmislil, ali ne. Mi, tvoji zvesti bralci smo tvojo pesem osmislili. In v tem je čar. Pesem deluje. Morda je mlatenje prazne slame, a ko nadstavba zagori, se v srcih nekaj premakne.
Najprej umrejo tisti, ki jim je to
namenjeno. Ženske za 7 let preživijo moške. Otroci v modernih družbah so pampered and protected (izvzemam vojne).
Meni je mar. Bok
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 23. 12. 2025 ob 09:22
- Prebrano 416 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 119.49