Spregledan
Sedi nad reko
Ki se vešče ziblje med vejami vrb
In v neskončni tišini guglja svojo leno vodo
Na ramenih mu sedi usoda
Ki se blešči kot košček suhe kače
Neka čudna zavist ga oblije
Čeprav se je že navadil na to
Da mu vsak dan en kos telesa odmre
Njegov potepuški prijatelj je tudi umrl
In zdaj sam zavija v tišini
Branka,
lepo si opisala usodo nekaterih, ki so, a jih nihče ne vidi.
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, hvala. Nekateri jih vidimo in takrat zaboli.
Lepo bodi.
pesem o njem pa ni ostala spregledana ...
LPL
Uuu... hvala, Lidija!
Te podčrtanke sem pa res vesela.
Lepi bodi.
... z vsebino, obogateno z veliko mero srčnosti in pozornosti do spregledanih, pa pesem res nikoli ni spregledana;
Čestitke k podčrtanki, draga pesnica Branka!
LP, Breda
O, Breda draga kako lepo te je zopet čutiti. Hvala za srčen komentar.
Tudi tebi vse najlepše v prihajajočem letu. Bodi zdrava.
Objem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 23. 12. 2025 ob 07:45
- Prebrano 268 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 107.56