
Noč se umiri.
Kar je odveč, utihne.
Brez ihte in razkošja
utripa domačnost.
V notranjem prostoru
ostane tiha pozornost.
Preprosto, kar je dano,
povsem zadostuje.
Misli se ne prerivajo,
ničesar ni treba olepšati.
Sedim in čakam.
Ne mudi se.
Dovolj je,
da sem tukaj.
V tem zadržanem miru
se nekaj razjasni.
Ne iščem več pomena,
le sprejmem.
Ti prideš.
Lepo, Ronja.
Skromnost je lepa čednost, pravi pregovor.
Sama jo včasih vidim, pa kot posledico slabe vzgoje.
Hvala Branka. Morda je res kakor pišeš. Sploh kadar je skromnost kamuflaža za lenobo. Če pa izbiraš preprostost zlasti v odnosih, da si lažje bližje vsakemu človeku, pa se mi zdi OK.
... le sprejmem. Ti prideš.
Lepa.
Lp Tolminka
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Ronja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!