
prijatelj
ne reče se kaus
reče se kaos
in ne imbacil
temveč imbecil
mu pravim
on pa stoji sredi delavnice
s hlačami spuščenimi do kolena
in si popravlja gate
veronika ga gleda in se muza
tisto večer mi je skoraj zapičila
sveder od bormašine
direktno v glavo
zmeraj je rinila na lojtro
jaz pa sem ji govoril da je foh idiot
v resnici je bila kiparka
nekoč je na platno nakapala medu
in ga položila blizu mravljišča
ko so mravlje navalile
in izrisale nekakšen lik
je to fotografirala
še več
iz gmote gipsa
je s sekiro iztesala davida
ki so ga potem razstavili
v nekem zavodu
pod stopniščem v kleti
trdila je
da se vsi kiparji strinjajo
da je michelangelo davidu
naredil premajhnega
zaskrbljeno sem jo vprašal
res ?
potem pa nekega dne
nismo zmogli restavrirati stola
mojstra izpred tristo let
mizarske vezi so bile podobne
božjim šifram
stol smo razbili na koščke
in pričeli znova
odvečnih delcev
ni ostalo veliko
zmleli smo jih v prah
in z njim zamašili črvine
bili smo pravi mojstri
nihče ni nič opazil
Miko, večkrat sem jo prebrala in uživala, sem tudi jaz malo od foha:)
Fajn, kot vse tvoje.
res sem nekaj časa delal v restavratorski delavnici. vendar v globine najrazličnejših postopkov nisem prodrl. bilo je ogromno čisto mizarskega dela.
hvala, obema,
lp, m
Zadnji verz se mi zdi
... res prepričljiv! A ni to že navada?
Dobra.
Lp, Marija
ja, navade so dobre in slabe. še vedno verjamem, da če ubožec kaj ukrade v cerkvi, se božec smeji. in prav vidim te farje povampirjenih vampov kako sopihajo za njim.
kako je zunaj, ne vem.
lp
Dober ta Studio X, kot da poteka v živo ...
Čestitke k pesmi, v kateri se z zanimivimi protagonisti preselimo v drug prostor ... osvežujoče, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!