20251217
Nemoteno, vztrajno,
mehko, skoraj zamaknjeno
vstaja novo jutro iz reke.
Kri v žilah, topla in zbujena,
utrjuje odtise v robove
in širna prostorja
besed
za dokončni let.
Medtem barvaš goličave
z glasovi grla,
v brezna sadiš podtaknjence
svetlob.
V darežljivosti pač
nisi od muh -
bolj
od komarjev.
.jpg "Nada")
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 19. 12. 2025 ob 12:03
- Prebrano 209 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80.53
