Nedoločljiva nevarnost
V zraku visi nekaj brez oblike,
kot misel, ki se noče izreči.
Ne ropota, ne kliče po imenu,
le premika težo tišine
iz enega trenutka v drugega.
Vrata so zaprta, kljuka pa topla,
kot da je dotik še vedno blizu.
Ulice dihajo zadržano,
koraki trajajo predolgo,
vsak zvok pride z zamikom.
Nedoločljiva nevarnost
ne hiti, temveč vztraja.
Ima potrpežljivost kapljanja
in spomin kot tetovažo.
Ve, da bo pogled umaknjen
prav tedaj, ko bo dovolj blizu.
To je njen najostrejši rob.
Tokrat malo daljša.
Sem jo sestavljala skupaj kar dolgo. Iskreno ne vem, če je za kaj. Preverjam :-).
.jpg "francitraven")
Premišljeno napisana zanimiva pesem, ki kar vabi k odkritju te nedoločljive nevarnosti.Dobra izbira besed pričara posebno vzdušje suspenza... čakamo, kaj bo...
Pozdrav :)
Francelj, Črni Kos, Svit, Kamena Strela,
hvala za komentarje.
Super je
... in če so k pisanju privedli občutki, ki se najraje priplazijo
ponoči, te poznam iz prve roke.
Lp, Marija
Hvala Marija
Ja, v temnih nočeh se ta nedoločljiva nevarnost res rada pritihotapi blizu ...
Prve tri kitice so res odlične. V četrti pa preide pesem v razlago. Mislim, da bi pesem močneje delovala brez te kitice. Razmisli, če res spada v to pesem: srce si izmišljuje ... V vsakem primeru pa predlagam, da izbrišeš vsaj verz: In nič se ne zgodi. Saj se v pesmi pravzaprav veliko dogajanja. Odličen zadnji verz pa se potem lepo poveže z zadnjo, še močnejši pa bi bil v povezavi s predzadnjo kitico.
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan Žnidarič - Jošt Š. , hvala za komentar.
Tudi meni nekaj v pesmi ni delovalo, pa sama nisem vedela točno kaj. Brišem zadnjo kitici in zadnji verz dodam predzadnji.
Meni se zdi sedaj pesem enotna in še vedno celovita. Čestitke!
Razmaknil sem ti še zadnji verz, da ohranja tisti poudarek, ki si ga že prvotno izpostavila.
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ronja
- 17. 12. 2025 ob 18:55
- Prebrano 343 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.45