
lani sem še enkrat pogledal na obzorje
kot sonce
ki nič ne ve o sebi
tihe modre gmote za imeni
ne sprašujem
čemu si v nas oči odprl
ocean
ljubimec lune
kako veliko je bilo srce
tvojih pomorščakov
kako velika groza
brodolomcev
ne sprašujem
kaj je meč
vse tvoje sodbe
ko se dnevi tišajo
ko gospod
razgrinja zvezde
nad teboj
ostal je molk
tvojih kapetanov
v konobi vino
pogača ki diši
širok in globok si kot vse vode, ki jih bog še ni razdružil
Žlahtno.
Vse, kar prinese lanski pogled in modrost z leti.
Lepa.
Kakor da bi gledala filem.
me veseli. da ne začnem o dobrih starih časih ...
lep pozdrav
Življenje ne drsi po gladini, v gladino zareže, a nikoli ne zareže njenega obzorja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Čudovita pesem, zmoti pa me konoba
... ali je kaj na tem?
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!