Tako zvesto sem te
Olistala in zazemljila,
Da te v svojih pogozdenih
Prividih ne najdem več.
Moj prelepi gozdar,
Rumenook in krvavorok.
Morda pa samo ne najdem
Pravega plašča zate
In ne dovolj mehkega
Sončnega vzhoda
Za tvojo sekiro.
Moj prelepi gozdar,
Od zla zlat.
Tako zvesto sem
Rjavela v tvojem pršu,
Prašnordeča in kislih tal,
Da te v svojih presevankah
Ne morem več izzrniti.
Grebem vase,
Moj prelepi gozdar.
Krik za tvojo
Plodno rumeno
Kri.
Aleksandra Kocmut - Kerstin