Vesolje,

odmev 

neskončnosti
eho prvinskosti
prežema
temno vesoljsko
prostranstvo.
Širjava nedoumljiva
ocean …,
vsega
odjek …,
časa,
od nekdaj.
Obrazi zvezd

planetov

plešejo
na odru

stvarstva.
Eoni, eoni let
nam bežijo

pred našimi očmi,
brezčasno nebo
nad nami,
nebeški svod-
tihotno morje
plameni v očeh.
Zvezdni gradniki

so skovali 

tvojo podobo

človek.

Človek si…,
zvezdni sin.
Vesoljsko prostranstvo
nad nami
in v nas,
ob dotiku

tihotnega časa …,
onkraj brezmejnega ...,

živimo ...,

tu ...,

sedaj.

francitraven