Realnost

Kako tiho mrak
leže na zemljo.
Dan zamira,
luna bledo siva
se pokaže na obzorju
moje blaznosti.

Zdaj z lažnim
nasmehom
hodim po svetu,
ujeta med
realnostjo in iluzijo,
blodim kot
norec,
ki ga izpustijo,
želim si svobode,
pa mi je ne pustijo.
Obtičala sem v realnosti.

M.M.

Komentiranje je zaprto!

M.M.
Napisal/a: M.M.

Pesmi

  • 22. 11. 2009 ob 14:18
  • Prebrano 758 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 115

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!