Kako tiho mrak
leže na zemljo.
Dan zamira,
luna bledo siva
se pokaže na obzorju
moje blaznosti.
Zdaj z lažnim
nasmehom
hodim po svetu,
ujeta med
realnostjo in iluzijo,
blodim kot
norec,
ki ga izpustijo,
želim si svobode,
pa mi je ne pustijo.
Obtičala sem v realnosti.