
V dvanajstki se končuje petnajstka
in se začenja devetka -
energije lesene kače
se levijo v ognjenega konja.
Adventne dneve odpiraš kot
sveže pomita okna;
slečeno kožo odlagaš
kot daritev
hvaležnega srca.
Sorodna duša ti poda
sveto olje
za lažje puljenje trnkov,
ki so zarjaveli v drobovju -
kot tvoja preteklost
na robu sprememb.
Potem opaziš nevidno v vidnem,
opaziš, kako se odpirajo
številna nova vrata
v očarljivi dinamiki
padajočih domin.
"Potem opaziš nevidno v vidnem..."
...ko neviden vzrok podira očitne domine posledic.
In vse to se zgodi v glavi pesnika, ki vidi tudi razpoke in ne samo steno.
Prepričljiva moč valov verzov, ki udarjajo ob misli. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Vesela sem odzivov in podčrtanja. Hvala :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!