
Miklavžev večer
Strašljivi parklji z verigami
in drobni angelci s puhastimi krili
po razsvetljeni ulici
izginjajo v temo.
V mokri črnini
se pod betonskim obokom kopljejo
zlate luči;
budijo se sence
in prhutanja skritih metuljev -
pod mostom,
ki je tudi meja;
demoni teme in glasniki svetlobe,
težke verige in lahna krila,
pa zlate luči,
ki se kopljejo v črnini reke
pod mostom.
Odsev nevidne meje,
prisotne v brazgotinah preteklosti.
Sence in stotine metuljev
kot obok med tedaj in zdaj,
med tu in tam –
za tisto več,
za nekaj neopisljivega:
božjo ljubezen.
Krasna, vzneseno lepa pesem. Kar poboža dušo.
P.S. - besedica pa - je odveč
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!