
Pomahnem rutini
In se ji zahvalim ker me pokonci drži
Spregledam pa norost ki se na prste dviguje
Tako v stilu obetavne drsakle
Ki je končno ujela dobrega koreografa
Kaj pa če bi znova začela poskušati nove okuse
Pa se spomnim definicije kvalitetnega trpljenja
Stanje iz katerega vedno znova vzklije nič
Kam naj z njimi
Sicer je v predalčku za sanje še vedno dovolj placa
Sanjati a biti zbujen
Ni lepšega
Že cel teden dežuje
Dež momlja svoje zgodbe
Pa me prime da bi njegove kaplje
Ponovno prevajala v besede
Človek mora uriti možgane
Kongitivni (u)dar
Modrine še vedno od nikoder
Sive sence stegujejo roke
Pa ne vem koga bodo prekrile
Nebo ali mene
Takrat mi je žal za vsemi tistimi sončnimi dnevi
Skozi katere sem procurljala
Odlična!!!
Napakica za odpraviti:
SiCer je v predalčku za sanje še vedno dovolj placa
Lepa!
... pa kognitivno pricurljaš
M
Ps.: zadnja kitica bi bila lahko tudi samostojna pesem. Zelo je močna.
Marija, ti mi vedno poravnaš peruti.
Hvala in velik objem.
Zelo dinamična pesem. Všeč mi je drsalka, to, da moramo uriti možgančke kognitivni (u)dar :D s prevajanjem dežja. Vse se meša od umetniškega izraza, do lepote nežnosti, hudomušnosti..tudi razmišljujoča je pesem. Bravo Branka!
Hvala, Kamena Strela.
Brez urejenega kaosa mi ne gre. Nič!
Lepo bodi.
kako prevesti vso tvojo široko dušo v besede
nekaj nam je nakapljaš, pa je že teh nekaj kapelj celo morje sonca
objemam te
O, moja naj poetesa!
Topel objem tudi zate. In hvala TI.
Branka,
lepo ti kapljajo besede :)
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, padla sem v črnilo.
Lepo bodi in hvala za dotik.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!