NAKLJUČJE?
Dan je puščoben,
jezik ne zazna okusa.
Brezbarvnost je v molku doline.
Koraki so v prazno štrleče veje;
besede so počepnile v grlu;
misli so se poskrile v meglo,
ki prekriva Gorjance.
Krakanje srake je povsem odveč -
k sreči se ne vrne.
Sonce najde majhno luknjo.
Razpršeni popki svetlobe
se ustavijo na krošnjah treh brez ...
v zlato oranžnem .
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 09. 12. 2025 ob 11:21
- Prebrano 121 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 79.44
