PRIŠLA JE
Brez korakov.
Gosta, vlažna, izmuzljiva.
Hoče,
da mirujem,
srkam dan po požirkih
in nanj ne obešam uteži,
se prepustim zvijajočim se plamenom
in vonju kože po rmanu.
Da lebdim kot prah
in pustim zraku, da me odlaga
tu in tam.
Hoče,
da delam prevale naprej in nazaj
in visim z glavo navzdol ...
v neskončnem čudenju.
Na široko ji odprem vrata.
Čestitke k pesmi prepuščanja,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 07. 12. 2025 ob 10:55
- Prebrano 245 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 165.41