Utrujena od tebe
V najinem molku sva se lepo pogovorila
In sva se razšla
Bogatajša za novo zbirko
Zamolčanih besed
Besed ki besnijo
Besed ki pomirjajo
Besed ki razdvajajo
Besed ki združujejo
Besed ki sovražijo
In besed ki ljubijo
Vse te besede sva potlačila globoko v sebi
Tja kjer redko kdaj zaideva
Zdaj ponosna lastnica dveh osamljenosti
Čakam da se boš pojavil od nikoder
Menda obstaja tudi bolečina ki osvobaja
Včasih sem te pa čakala kot večer
Poln orkerstar ki igra samo zanj
Z usodo si nikoli nisva bili bliski
Spominja me na poročenega ljubimca
Ki obljublja toliko da se mu verjame
Živčno brska po času ki mi ga bo namenil
In nikoli se ne prikaže ko ga zares potrebujem
S konico meča sem se dotaknila tal
Utrujena od tebe
Draga Branka, tvoje pesmi, ki jih objavljaš zadnje čase, so kot rudnik v katerem koplješ globoko.
Čestitke!
Lp, Marija
R, hvala. Lp
Marija, draga zelo sem vesela tvojega odziva. Saj veš, pademo notri in besede nas najdejo...
Bodi mi zdrava, objem.
Prebrala sem jo ene štirikrat in vsakič je boljša. Všeč mi je struktura te pesmi. Ko naštevaš besede, ki sta jih potlačila zveni lepo. Ne pozabiš nobene. Dober je tudi zaključek pesmi primerjave s poročenim ljubimcem. Na koncu se izkaže, da si vendarle bojevnica. Naj se ti meč ljubezni (tudi do sebe) sveti v temi.
Kako lepo Kamena Strela. Hvala za vsako besedo. Zelim ti vse dobro.
Branka,
vsaka utrujenost lahko prinese tudi nove priložnosti, ko pustimo del življenja za sabo. Kar pogumno!
Lep pozdrav, Dejan
Bravo Branka, za zaključek še posebej.
Lp Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 07. 12. 2025 ob 07:03
- Prebrano 376 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 244.8