Narek usodi
Usoda, ne prezri mojih čustev.
Ne dajaj mi drobtin
starega kruha.
Ljubezni nočem srečevati le v besedah —
naj me dotakne,
kot reka, ki prestopi mejo
prepovedanega območja.
Naj val ponese me
v objem njegovega naročja.
Ne glej zaman —
življenje v meni
ne bo klečalo kot tlačan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Iris Ivanuša
- 06. 12. 2025 ob 17:18
- Prebrano 138 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.04
