Težko nebo
Gledam v temačno nebo;
Grozeče bliskajo strele,
gmote sivo-modrih oblakov
trkajo druga v drugo.
Veter hrumi v krošnjah,
kot bi hotel do golega sleči
mogočne stare lipe.
Zgodnje poletje je in v
zraku diši po medu,
težkih kapljah dežja
in mokrem prahu drevoreda.
Odtrga mi slamnik z glave
in ga zavrtinči v bližnji
potok.
Moje solze se združujejo
z vodo, ki z neba pada
kakor neumoren slap,
zastira me kot prosojna,
težka zavesa. Skočim do
potoka in v ihti tolčem
po razburkani gladini
z rogovilo, ki sem jo
izvlekla izmed šopov
trave in potolčenih
travniških cvetlic.
Slamnik s turkiznim trakom
kljub temu počasi tone v
globoko vodo. Odnaša ga stran.
Zaihtim ... In zakričim v nevihto:
Kje si? Kako naj te najdem?
Daj mi vsaj znak!
Potem čisto tiho: Pogrešam te!
Pogrešam te ... Pogrešam ...
Kaj, če bi mirno sedela ob reki in bila vesela, da odnaša tisto ali tistega, za katerega si prepričana, da ga rabiš.
Lepa pesem.
Hvala Branka za vzpodbudne besede. A kmalu bo deset let odkar mi je umrl oče in nič ga ne more priklicati nazaj. Pesem govori o občutku nemoči in o žalovanju, ko nekoga tako pogrešamo, da bi dali vse za nekaj minut stika. Kako?
Pusti mu oditi. Duša ne more naprej, če je v okovih emocij tisth, ki jo imajo radi.
Žal mi je, za tvojega očeta, vendar se moramo zavedati, da je smrt del življenja.
Ohrani lepe spomine nanj in to mu bo dovolj.
Pa en topel objem pomaga in ti ga pošiljam.
Hvala za objem :) Mi veliko pomeni. Saj večino dni se ne oklepam žalosti, ampak danes me je pa preplavila in sem se spomnila, kako sem žalovala za očetom. Imam res lepe spomine nanj. Hvala za tvoje modre besede.
Čestitke k pesmi tudi z moje strani (popravila sem ti tripičja, ki so nestična ločila),
lp, Ana
U ovome nebu zapisano je mnogo toga: naš život, osjećaji, strahovi i ljubav.
Čestitke!
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kamena Strela
- 06. 12. 2025 ob 12:43
- Prebrano 227 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 138.7