Čudovita si v igri barvitosti.
Tiho drsiš po svoji strugi.
V svoje dlani vpletaš odpadlo listje,
ga nežno sprejemaš, pospremiš na pot v neznano.
Ne izbiraš, vzameš vse, kar veter zanese v tvoje naročje.
Boš sprejela v svoje grabežljive dlani
tudi enoličje mojega vsakdana?