
Sad htio si pustiti glas
Za gorjem
U toplo odjenuti misli o strahu
O drhtaju
Sad htio si pustiti se
Niz žubor žudnje
Zagrebati ispod kore dana
Naklonost vedrine dozvati
Pod bijelim i čistim
Zenitom nebeskim
Ogoliti htio si
Zablude o putovanju
Obezvrijediti varke
Izrasti u radost
Iz gladi za svanućem
Iskoračiti bez glasa
Bez imena
Usidren u žeđ
Ja, človeškega hrepenenja se ne da povsem odžejati. Še posebno žeje po modrosti. Krasno napisano.
Sad htio si ...
zelo intenzivna pesem. kot bi subjekt hotel izginiti v totaliteto njene biti. in res, prav hrepenenje ostaja.
lp,
m.
Dosta dobro u vašem stilu!
Felix Orion.
Hvala na javljanju i mišljenju, Srećko.
lpm
Izjemno dobro prikazano hrepenenje živi v tej pesmi - čestitke,
lp, Ana
Hvala najljepše, Ana.
Srdačan pozdrav iz SA!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!