Pozabljena beseda
Ljubim te – zdaj na papirju sameva,
kakor roža, skrita pred soncem;
glej, tudi ona je ovenela.
In vendar roka, ki seje,
daje si pravico do zelene veje.
Na prazni polici zdaj sedi le še
zapuščena golobica — osamela.
Morda bi pa v književnosti
še kdaj cvetela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Iris Ivanuša
- 03. 12. 2025 ob 11:07
- Prebrano 128 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 50
