Vajb neminljivih ljubezni

med vsemi nepopolnimi svetovi

odtavaš nekam vase,

v tiste najbolj tuje

in nepredvidljive globine,

po sledeh, ki jih v razigranih nočeh

puščajo svetle skrivnosti.

odtavaš v tiste zaklete

dvorane zrcal,

s transverzijo teme in

vrlinami odklonov.

ob tem topla vznemirjenost

seže v tvojo kri,

brez zombija v glavi.

brez avtopilota

v prsnem košu.

s polnimi usti miru

v pesmi zapet,

jadraš čez ta svet,

v pesmi ujet,

v pesem zaklet -

vajb neminljivih

ljubezni.

fionapanmor