Dogovor med ljudmi ni več tisto,
kar je bilo njega dni.
Zdaj se zdi kot, da beseda,
ki je bila s stiskom roke dana
prav nič več ne drži!

Vsak postaja svojemu sosedu
nadloga, kakor medvedu pri obedu.
Nekomu, kaže, to ustreza
in svet, kot tak, se v brezno spet pogreza.

Potrebujemo mladino, ki ima nove zamisli,
ker zadnje čase starinam po glavah
hodijo le še brezvezni nesmisli;
mladino pošiljajo umirat v temnih grapah.

Potrebujemo nek nov planet,
da se umaknemo za zaveso, vsi tisti,
ki ne moremo več na ta način živet
in se vsa nesnaga za kar nekaj časa počisti.

Tomaž Jevšenak