
Kaj je še pristno, še naše, slovensko?
So naša mesta, mogoče vasi,
trgovine, zabave, šole in vrtci,
kje še slovensko se glasbo vrti?
Je pristnost še najti, kje se skriva, živi?
Napisi so tuji, kot bili bi drugje,
angleščina vrinila se povsod je, v vse,
kje domača narečja se še govore?
Nam materin jezik še vedno je drag?
Vse manj je cenjen, mnogim neznan,
da bi se ga učili, vsi, ki pridejo k nam?
Prilagajajmo se, zakaj bi se, oni nam!
Tako pristna slovenskost počasi slabi
a to prav nikogar preveč ne skrbi ...
Prav kmalu v drugačen svet bomo zrli
in se spraševali: Le kam smo zašli?
Ah, spet tisti večni jok za "pristnostjo",
ki jo je pojedla angleščina. Kot da bi
bil jezik porcelanasta vaza, ne pa živ
zverinjak, ki preživi prav zato, ker
grize nazaj. Slovenskost ne slabi od
tujih napisov, ampak od domače
histerije, ki bi svet ustavila na meji
lastne vasi.
Morda nismo zašli - morda smo se le
končno odlepili od mitološkega
kozolca.
Tolminka,
Lepo si napisala in opozorila na to.
Lep pozdrav, Dejan
Ko od ravnateljice osnovne šole dobiš pisno obvestilo v albanščini, bi se pa vseeno moral malce zamisliti.
Politična korektnost, ki je zrasla na strani tistih, ki mislijo, da imajo ekskluzivno pravico do oblasti, je vsem v pogubo.
Ne gre za širino, ali zaprtost za drugačnost, gre za ohranitev kulture, jezika, navad, šeg in vsega tistega, kar je značilno in kar tke razpoznavno ogrinjalo nekega naroda.
Iskrena hvala vsem trem za vaše komentarje.
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!