Žametni princ
v žametni koži
z žametnim dotikom
in žamet umirja,
drsi božajoče
po prestrašenih porih
zvitih v strah,
na tleh stojim,
še vedno zmorem sanje,
žametne v drobnih mislih,
za predolge pa zima
led naredi, zahladni.
V Žamet si odet in dan je pred vrati.
Kaj boš pa zdaj?