
želim se v nočnih urah
odklepati s teboj
da me tvoj napeti lok osvobaja
dotik se vžiga vame, objem prestreza kresove
poljub zagori in led na obrazu stali
iščeva se v zarji, ko zapletam se med tvoje noge
ne zatisni mojih oči, ko umiram
vedno znova prihajam v tvoje naročje
v sočno sotočje po fige in slive
omamno razpeta, z bodalom v roki
beživa, skrijva se v stolp, da nad mestom bova snula molk
razgreta v mojih laseh, pripeta v tvojih očeh
se ruta odstira, ko zakrožiš s prstom po prsih
in drsiš, vzdramiš, te primem, prelijem
gibi zazvenijo zvonko, sij svetlobe se vzpenja gromko
ko izbočena na kamnu grejeva stoletja
ko v uspavankah se bogativa, odmeva struna napeta
se reka pretaka prek najinih bokov, besni
rije, grebe, trga vezi
pušča sled, ne usiha
dan za dnem, ko prihajam k tebi
se gora vedno bliže k tebi premika
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!