Padem kakor listje v tišini                                  Plešem kakor listje vetru
zavrtim se v sončnih žarkih                               ugasnem v medlih jutranjih sencah
jutri bom spet poletel                                         včeraj bi morda še poletel
z nogami se bom podrsal                                   a danes le drsim navzdol
po vejah z jesenskim listjem                            po vejah, ki so že skoraj gole
nežno bom drsel po vodni gladini                  težko tonem v hladno vodo
s pticami si bom podajal oblake                      s pticami ne najdem več neba
z ribami bom lovil mušice                                   z ribami zgolj bežim proti dnu
jutri bom sledil soncu                                          včeraj sem iskal svetlobo
ne ničesar ne bom obžaloval                            a danes nosim samo njen spomin
moja krila se bodo dotaknila sonca                moja krila se utrudijo pred soncem
moj ples se bo dotaknil vaše duše                 moj korak izgubi vašo sled
skupaj bomo zaplesali                                         sam zase se zavrtim
in leto bo končalo svoj                                        v letu, ki ugaša
letošnji ples.                                                           v plesu, ki bledi.
-------------------------
In ko se dotaknem zrcala,
tam zagledam tvoj ples.
Dva odseva, dva svetova:
eden se vzpenja, drugi pada.
A končava skupaj, ujeta
v istem hladnem steklu,
kjer se tvoj žarek in moja senca
za hip dotakneta
in obstaneta.

Tomaž Jevšenak