Pokrajina, ki v njej živiš / pantum
Pokrajina, ki v njej živiš,
je zavetišče in svetišče.
Kraj, ki z mano ga deliš,
mir ki ga popotnik išče.
Je zavetišče in svetišče
čez in čez prostrani gozd.
Mir, ki ga popotnik išče,
čez asfaltno morje most.
Čez in čez prostrani gozd
v tla prepleta večno rast.
Čez asfaltno morje most,
življenja kal in strast.
V tla prepleta večno rast,
kraj, ki z mano ga deliš.
Življenja kal in strast.
Pokrajina, ki v njej živiš.
Pokrajina, ki v njej živiš,
je zavetišče in svetišče.
Čudovita.
Lp Tolminka
Vav, lovrenška zelo lepo (*_*)
Sicer mi je ta zvrst pesnjenja popolna neznanka,
ampak sem ujela rdečo nit, ki se lepo odvija
in zavija nazaj v drug klopčič,
najbolj pomembno pa je, vsaj meni, da besede pobožajo.
Lp, Marija
Ps.: Pantum, grem malo pobrskat, da vidim kakšna so pravila :D
Draga Marija,
hvala za branje. Me veseli, da ti je všeč. Meni je všeč, ker s ponavljanjem ustvari neko vzdušje. Shemo o ponavljanju vrstic boš našla na internetu. Samo tam ne piše, da naj bi bila rima abab.
Lepo bodi
lovrenka
Občudujem. (✿ᴗ✿)
Zdi se mi, da gre za dosti zahtevno strukturo, ampak v tvoji pesmi zelo naravno in neprisiljeno deluje.
hvala Ronja,
res je, da porabiš kar nekaj časa, ampak bolj z rimo. Vabim te, da poskušiš.
lepo bodi
lovrenka
Nizanje verzov je kakor pot preko pokrajine, lahko tudi tiste v nas. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan hvala za tvojo poglobljeno misel in podčrtanko
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
- 30. 11. 2025 ob 17:48
- Prebrano 301 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 112.66