
Ko si povsem blizu -
tako blizu,
da bližje sploh ne gre,
se v šepet dežnih kapelj
prikrade nedolžen vonj
ranljivosti,
ki te odrine daleč -
predaleč narazen za čisto vse.
Na zapuščeni dan pristavim
zelje in krompir;
vklopim zimzelene napeve
pariških ulic.
V refleksiji gnetem
besede bližine in besede bolečine
v ritem dežnih kapelj,
ko iz kuhinje zaveje
vonj po zažganem.
Simultana hoja v zelje te –
me neizogibno prežge.
ko nas iz sanjarij zbudi vonj po zažganem, všeč
lovrenka
Čutila nas v odnosih neizprosno prežemajo. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!