Tik do dotika
Vidim te, z zaprtimi očmi,
bodeš do kosti.
kot vrtnica ujeta v žar poletne noči
Voham te, brez okusa,
ponujaš brinove jagode.
kot izvir sredi pušča
Čutim te, brez srca,
želiš, da postanem večja.
kot molekula vodikovega atoma
tik pred dotikom, sonce odpre oči
nikjer te več ni
tik do stika, postanem makromulekula kisika
objeta z vonjem tvojega ogljika
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: anjavihtelic
- 29. 11. 2025 ob 21:41
- Prebrano 134 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 94.21
