
Zbirajo se vrane na moji dlani,
iz zemlje plazijo črvi izkopani.
Oklepala sem se živega,
da bi mrtvo šlo mimo mene.
Oprosti mi, ptica neba —
tvoj let prebada mi srce.
Neujeta senca trga mojo mejo
dušim se,
ujeta pod čustveno odejo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Iris Ivanuša
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!