
ki se mi vpleta v misli
in se igra z barvo mojih las -
Po gubah išče ostanke hrepenenja,
in plete vedno tanjše kitke.
On,
ki je od nekdaj
in bo ostal za vedno-
nedotakljiv, neulovljiv,
ne glede na vse.
On,
ki se ves čas seseda
pa nikoli ne sesede
sam vase.
Včasih
me prešine,
da je le iluzija.
Verjetno vsakega kdaj prešine misel, da je le iluzija?
Eh, ta naš sopotnik ... imejmo ga še dolgo ...
En škratek ... hrepeneNja
Še posebej se mi dopade zaključek.
Lp, Caki
Ti škratje me vedno pogosteje obiščejo in se prav nesramno skrijejo pred mano, ampak jih s skupnimi močmi razkrinkamo.
Pozdrave obema - sončne, Nada
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!