
V roki držim gojzarja z obrabljenima podplatoma,
kot bi iskala markacije s poti, ki me je vodila do tu.
Vsaka luknja v gumi je zamolkel spomin,
zemlja med šivi opomnik, da sem hodila.
Podplata sta tanka, a knjiga popotnih zgodb debela.
Gojzarja mi tiho sporočata,
da ni pomembno, koliko se obrabiš,
ampak kam vse si bil dovolj pogumen stopiti.
ni pomembno koliko se obrabiš,
ampak kam vse si bil dovolj pogumen stopiti.
Lepa pesem, tudi poučna.
Lp, Marija
ps: "potem, ki so me pripeljale sem." -
to bo pa treba popraviti.
Hvala, Marija za komentar.
Malo sem spremenila in upam, da na bolje.
Tudi jaz sem eno napisala z naslovom: Gojzarji.
Tolminka, res sploh nisem vedela za tvojo pesem Gojzarji. Sem jo poiskala in prebrala. Zanimivo, v določenih segmentih nekoliko podobne podobe ...
Lepa. To me spomni na moja pohajkovanka po hribih. Čudovita narava in dobri močni gojzarji z Vibram podplatom. Vredni zaupanja :D
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Ronja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!