Danes pa pišem
nekaj le zase.
V sanjah si rišem
najlepše čase.

V mislih potujem
ob rekah sreče,
sanjam in snujem
življenje brez ječe.

V deželi veselja
sonce mi sije,
v vrtu cvetenja
sreča že klije.

Sanjam, da z mano
nekdo zdaj potuje.
Vse je zlagano?
... se dan približuje.

Sanje so srečne
dokler živijo.
Žal niso večne
in z jutrim zbledijo.

Pozabiš oblike.
Pozabiš čutenje.
Izginejo slike,
a ne - hrepenenje.

Katarina Ambrož