Znajo opis
od nekdaj besedni,
opisovalci zlatega blišča,
popolne besede kot plastika
se polegajo v razpoke vseh
možnih oblik celic zavedanja,

radovednost tešitve
nesposobnega si razlage
enega samega pogleda vsega,

deljenje na stran plusov
in prištevanje minusov
kot redovalnica dnevnih trenutkov,
kot čas ulovljen v mišolovkino past,
kjer z mesta ene oblike
ni načina v prehod drugačne,

prepira se povišan ritem
in moč zavesti,
veliki vprašaji
sprašujejo prehitro
in odgovora ni mogoče čut,

izpade moč viška,
zareže in brez bolečine
ugnezdjena ostane,
slan občutek v slani vodi,
slana pot in preslan dan,
da bi mu dala oceno,
ponoviti?

Se novi časi daje spreminjat v te dobre stare?

Ni presežek, nad še manj, dobro še huje,
slabo pa bi bilo mogoče.

Čuden planet.

IŽ-lev