Poskočno dekle
v plastičnih škorenjcih
skače po lužah
in se smeji.

Smeh stresa kot iz vreče
kot da bi orehi leteli vsevprek.
Povsod se širi prešeren smeh
še mačko razveseli,
ko stika po smeteh.

Poskočno dekle
še enkrat čofne v lužo,
da voda kakor krona
pljuskne ji na kodre.

Luža se smeji nazaj,
čof-čof ji odzvanja,
kakor da bi z njo plesalo
pol majskega jadranja.

In ko skoči še enkrat,
vsa ulica zažari —
kapljice kot kresničke
plešejo v vetru in v temi.

Pa teče, skače, vrti se v kroge,
kot da bi ulovila smeh,
in vsak čofot je nova zgodba,
vsak nasmeh pa poln smeha meh.

Tomaž Jevšenak