HIBERNIRAM
Spolzim pod listje.
Kot močerad.
Skrčim se v žepno izdajo.
Rezki vonji trohnobe prihajajo v valovih.
Trepalnice se prilepijo na lica,
obtežen jezik obstane
kot stopinje v blatu,
navlažene misli
se sprimejo v trdo, razbarvano gmoto,
v katero se spreminjam
ob komaj slišni uspavanki
zemlje.
Hibernacija kot odlog ali pobeg? Tolažba ali zaščita? Vsekakr ne predaja!
Odlična pesem!
Lp L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 25. 11. 2025 ob 10:29
- Prebrano 188 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.38