Umita
V sivi ulici ogromna luža,
tih odsev neba na tleh.
Vanjo stopim in čevlji so čisti,
z njih zdrsne po poti nabran prah.
Kot da mi vzame še breme korakov,
umije ta dan, napet in težak.
Z mokrimi nogami stopam naprej,
nič več ni enako, zdaj nosim nasmeh.
"z njih zdrsne po poti nabran prah.
nič več ni enako, zdaj nosim nasmeh."
Zelo lepo -
... polna samozavesti in optimizma
Lp, Marija
Hvala za komentarja,
če si dovolimo nam zna tudi na prvi pogled neugodna situacija dvigniti razpoloženje ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ronja
- 25. 11. 2025 ob 09:33
- Prebrano 257 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175.97