Zanimiva pesem hrepenenja prelitega iz skodelice! Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š.

delim približen prevod (ki odseva pomenskosti, ne zmore pa dosledno zajeti poetične melodije,  saj mnogokrat "prevod, ki je zvest, ni lep, tisti , ki je lep, pa običajno ni zvest" so se včasih hecali prevajalci):

Skodelica kave

Če me ne vidiš, to ni moj molk,

kajti ni besed brez nežnosti.

Če me ne vidiš, potem nisem več morje

in ob moje čelo se valovi ne zaletavajo več.

Če me ne vidiš, bodo vse gore daleč

in sneg bo zapolnil prostor v moji notranjosti.

Če me ne vidiš več, tedaj vedí,

da si odšla iz vseh mojih stavkov in ognjev.

Ti ne ostajaš,

ne ostane žerjavica, niti rdečina plamena.

Ni več vrnitve za vedeževalke

v ostankih skodelice.

Takšen je svet: en dan moj,

zate pa v njem desetine dni blaznosti.

Zato bodi tam, kjer si,

v ostankih kave iz davnih dni.

Jaz pa bom obrnil svojo skodelico

in zrl v to, kar je ostalo od mojega požirka,

polnega hrepenenja po sanjah.