mehko me božaš po stopalih
tipaš vozličke, ko prepuščam se vonju oktobra
v nežni dremavici brišem prah
in ura tiktaka, nisem prehitra
oblečena v oprijeto črno lebdim v brezčasju
v objemu skoraj slečenih vej
med bilkami sladkega popoldneva
umiva me nežnost tvojega brstnega glasu
s praskami na hrbtu hlastno obiraš moj grozd
ko pogrezaš se med krvave stene
ko raztreščiš harmonijo, utripajo premetane žile
in besede zavržem, glasbo utišam s sopenjem
pesem škržatov prelomim v orgazem, jo pregnetem v atome
zadišim, z vonjem ljubim, s prsti se učim
všijem v dlani semena, z usti jih izpijem, tvoja, neomajna
dotikajo se špranje, ko iz ust curljajo
in prestrežeš mojo časo, polno, z baklami zapičen v sen
ugaja mi, prislonim te k ustom, zatisnem oči, se veča
ko stopim v razkorak, drhteča

sheeba