ENO DREVO
Zdajle povem vam
svojo skrivnost
(morda pa za koga
bo to le norost):
Eno drevo sem
v gozdu odkrila,
in zdaj sem potiho
se vanj zaljubila.
Ni ravno najlepše,
ne najbolj visoko,
ni najbolj mogočno,
ne v vejah široko.
Ni ne velikan
še manj pa orjak,
za mene Izbran,
čeprav siromak.
Tak majhen, slaboten
njegov je izgled,
a meni je ljubo,
ker mi je za zgled:
Življenja želi si
kot ranjen vojak,
k svetlobi se steza
pogumen junak.
Vsak dan ga pozdravim,
ko hodim tam mimo
in vem da zasluži
vsaj skromno si rimo.
Krasno sporočilo, čudovita pesem. Seže do srca.
Lepa, vzpodbodna hvalnica. Znati se pokloniti preprostemu!
LpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 20. 11. 2025 ob 00:00
- Prebrano 342 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 255.27