Predstavljam vam moj tretji sonetni venec, "Križev pot", ki je nastajal več kot leto dni. Pesnitev opisuje „Papežev križev pot“, sodobnejšo obliko križevega pota, ki je postala še posebej popularna v času, ko je katoliško cerkev vodil Janez Pavel II. Papežev križev pot sestavlja, prav tako kot tradicionalni križev pot, 14 postaj, ki pa so svobodneje interpretirane in ne povsem enake tradicionalnim. 

Papežev križev pot je sestavljen iz naslednjih postaj:

1. Jezus na vrtu Getsemani

2. Jezus izdan in aretiran

3. Veliki zbor obsodi Jezusa

4. Peter zataji Jezusa

5. Pilat obsodi Jezusa na smrt

6. Jezusa bičajo in s trnjem okronajo

7. Jezusu naložijo križ

8. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ

9. Jezus sreča jeruzalemske žene

10. Jezusa križajo

11. Jezus obljubi skesanemu razbojniku nebesa

12. Mati in učenec pri križanem Jezusu

13. Jezus umre na križu

14. Jezusa položijo v grob

Sonetni venec „Križev pot“ tvori 14 sonetov - po en sonet za vsako postajo križevega pota. Na koncu so še Magistrale, ki povezujejo vseh 14 sonetov.  

Pohvalno. 

Lp Tolminka

Dejan, čestitke za zapisano idejo  sodobnega križevega pota v sonetni obliki okronani z magistralami, za resnično živ uvod z Vrta Getsemani. Verjamem in želim, da bi ga prebirali na romarskih križevih poteh vernikov in vseh ljudi Dobre volje.

Se veselim nadaljevanja, lep pozdrav, Caki

Neverjeten si!

Lp, branka.

Tudi meni je všeč veš.

Imej se lepo. Irena

Tolminka,

hvala za postanek ob prvi postaji Križevega pota.

Lep pozdrav, Dejan

Caki,

hvala za čestitke. Ga že prebirajo nekateri, je šel na pravi naslov.

Dinamika nadaljevanja bo nekje en sonet na dober teden, to bo ravno prav.

Lep pozdrav, Dejan

Branka,

hvala za kompliment, najboljše šele prihaja. 

Lep pozdrav, Dejan

IŽ-lev,

me veseli, da ti je všeč, hvala.

Lep pozdrav, Dejan

Če bi bil Getsemani res tako poln

"tančic" in "moči duha", kot nam jih

tu serviraš, bi si Jezus verjetno 

privoščil vsaj požirek česa bolj 

krepčilnega kot "grenko čašo" - 

recimo šilce zdravega cinizma.

Toda namesto tega dobimo sonet,

ki se šibi pod težo svetniške retorike,

kakor da ga je napisal katehet,

ki je pravkar odkril rimo in se 

odločil, da jo bo šparal kot evharistični

kruh.

ad) Taras Miller
Pravijo, da je npr. Picasso začel pacati po platnu šele potem, ko je že izkazal svoje slikarsko znanje, ki izhaja iz tradicije slikarskih mojstrov. Po analogiji se lahko vprašamo o tem, kaj je pesniško znanje, kot so ga razvili veliki pesniki v prejšnjih stoletjih in tisočletjih. Za premnoge sodobne kritike poezije velja, da so to znanje povsem zanemarili, kar omogoča pesnenje večjemu številu piscev t.i. poezije v prostem verzu. Pravzaprav vsakemu piscu. To je vsekakor dobro, zato tudi ti, Miller, lahko misliš, da si pesnik. Jaz pa bi vseeno pričakoval od tebe, da spesniš še kaj v strogi tradicionalni pesniški obliki, magari z veliko mero zdravega cinizma, preden se spraviš s kritiko na solidnega sonetista. Tako bo ta tvoja kritika podložena z argumentom lastnega pesniškega znanja. Za zgled ti je lahko npr. Oscar Wilde, katerega kritike so praviloma dvakrat prepričljive, najprej seveda zaradi dejstva, da je bil tudi sam izjemen umetnik.

Dragi moj stražar tradicije,

vedno znova me gane, ko nekdo s

takšno predanostjo brani pesniške

obrti, kot bi šlo za obzidje Troje, ki 

ga bo razsul prvi prosti verz, ki mu

pade iz žepa. Picasso je menda "najprej

znal". Prav. Ampak Picasso je tudi vedel,

kdaj je treba mojstrsko znanje vreči

skozi okno in si privoščiti luksuz

norosti. Nekateri od vas pa bi to okno

narjaje zazidali, da ne bi slučajno

kdo vdihnil preveč svežega zraka.

Tvoja ideja, da mora kritik najprej

napisati sonet, preden sme kaj reči o

poeziji, je očarljivo podobna misli, da

mora kirurg najprej izkusiti gangreno,

preden sme operirati. Oscar Wild bi

nad tem verjetno kihnil, si poravnal

ovratnik in te z nasmeškom odslovil

 v vrsto k filistru. A kaj ko se danes

vsakdo, ki zna uporabljati ločilo, čuti

poklicanega k varovanju "pravih 

oblik", kot bi mu umetnost zaupala

ključe od kleti.

A naj te potolažim: ne potrebujem

sonetnih okov, da prepoznam, kje

poezija hodi bosa po žerjavici in kje

samo stopa po linoleju. Ti pa si kot 

kaže, tako zatopljen v merjenje dolgih

senc tradicije, da niti ne opaziš, kdaj se

je svet okoli tebe že zdavnaj odmaknil

od tvoje vizitke.

Skratka: nič hudega, če imaš rad  

sonete. Samo ne misli, da smo drugi

dolžni poklekniti pred tvojim oltarjem

pravil. Jaz imam raje ogenj kot pepel.

Lp

Matjaž,

se strinjam s teboj. 

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljeni, 

pohvalno je, da se začne z besedo Resnica. 

Lepo vas pozdravljam, Marko

Marko,

Hvala za postanek ob sonetu in pohvalo.

Lep pozdrav, Dejan

Jako lijepo oživljena scena iz Biblije u minijaturi prekrasnog soneta.

Nisam znao da se "Križni put" od pape Ivana Pavla II pomalo razlikuje od tradicionalnog.

Svaki oblik duhovnosti oplemenjuje ljudsko biće.

Radost stvaranja - i radost čitanja!

LPI

Ivan,

hvala za komentar in spremljanje sonetnega venca. Tudi jaz nisem vedel, da je tudi sodobni papežev Križev pot, a mi je celo bolj všeč kot tradicionalni. Tudi naš župnik se s tem povsem strinja, čeprav ima v cerkvi tistega tradicionalnega.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEev_pot

Lep pozdrav, Dejan