Kako naj zaspim, tisoč misli hiti,
kako naj zaspim, če strah me budi.
Kaj jutri bo, bo še zdravo telo,
ali pa bo kmalu v večnost odšlo.

Bom jutri lahko si kupil še kruh,
ali spet bom gledal, kje doma je napuh.
Ah, sovražnik sam sem sebi – to vem,
obupati res prav nikoli ne smem.

Bo mati moja jutri spet zdrava,
mi zadišala zjutraj še prava bo kava?
Boš ti brez vsega me sploh še ljubila,
tudi če ura odbije, mi mila?

Prosim, pokaži mi, kako naj pozabim,
kako naj se tihe teme navadim.
Vse svoje zlato bi ti dal,
če enkrat lahko bi mirno zaspal.

Rok Leš