Ljubezen med dvema svetovoma

Poglavje 1 – Izola, kjer se je vse začelo

Izola je tistega poletja dišala po morju, soli in toplih sončnih žarkih, ki so se bleščali na vodi. Jaz sem bila mlada, radovedna in lahkotna, pogosto sem hodila na obisk k prijateljici. Njena hiša je bila polna smeha, šepetanja in vonja po kavi, ki jo je kuhala njena mama.

In tam sem ga prvič zagledala. Živel je pri moji prijateljici z njeno mamo. Sedel je ob oknu, rahlo sklonjene glave, kot da skriva misli, ki jih nihče ni smel prebrati. Bil je drugačen od ostalih fantov mojih let. Ni bil glasen, ni iskal pozornosti. Bil je pozoren, skrivnosten in nežen.

Ko sem stopila v sobo, se je nasmehnil. Tisti njegov nežni, skoraj sramežljivi nasmeh, ki sem ga kasneje še neštetokrat pogrešala.

»Spet si prišla,« je rekel tiho, a v njegovem glasu je bilo nekaj, kar je pripadalo samo meni.

Sčasoma sva se začela zbliževati. Najprej počasi, s pogovori, ki so trajali daleč čez večer… potem z dotiki, ki so se zgodili povsem po naključju… in končno z ljubeznijo, ki je rasla v tišini, kot valovi, ki udarjajo ob obalo brez dovoljenja.

Par let sva bila skupaj. Lepo, močno, zapleteno… vse hkrati. A življenje je bilo nepredvidljivo. Nekega dne sva se razšla. Kljub temu pa občutki niso izginili. Včasih nisem vedela, kaj naj si mislim o njem – ali me je sploh imel rad?

In ravno ta dvom, ta nepreboljena ljubezen, je ostal kot senca med nama, neviden, a vedno prisoten.

Danijela-dany